ProZ.com translation contests »
2014 annual ProZ.com translation contest: "Celebrations" » German to Slovenian

Competition in this pair is now closed.

Discussion and feedback about the competition in this language pair may now be provided by visiting the "Discussion & feedback" page for this pair. Entries may also be individually discussed by clicking the "Discuss" link next to any listed entry.

Source text in German

Am andern Tag war die Hochzeit. Während der Trauung hörte man die Braut weinen, es schien, als ahne sie ihr trauriges Schicksal voraus, während der Bräutigam, Herr Peter Salomon Curius, selbstbewußt und höhnisch lächelnd um sich blickte. Die Sache war die, daß es kein Geschöpf auf Gottes Erdboden gab, dem er sich nicht überlegen gefühlt hätte.

Als das Hochzeitsmahl zu Ende war, wurde Engelhart mit den andern Kindern ins Freie geschickt. Es war ein lieblicher Garten hinter dem Haus, voll Apfel- und Kirschenbäumen. In dem dumpfen Trieb aufzufallen, sonderte sich Engelhart von der Gesellschaft ab und schritt in einer den Erwachsenen abgelauschten Gangart in der Tiefe des Gartens hin und her. Was ihm unbewußt dabei vorgeschwebt hatte, geschah; die jüngste Cousine folgte ihm, stellte sich ihm gegenüber und blitzte ihn mit dunkeln Augen schweigend an. Nach einer Weile fragte Engelhart um ihren Namen, den er wohl schon einige Male gehört, aber nicht eigentlich begriffen hatte. Sie hieß Esmeralda, nach der Frau des Onkels Michael in Wien, und man rief sie Esmee. Dieser Umstand erweckte von neuem Engelharts prickelnde Eifersucht, und er fing an, prahlerische Reden zu führen. Der Lügengeist kam über ihn, zum Schluß stand er seinem wahnvollen Gerede machtlos gegenüber, und Esmee, die ihn verwundert angestarrt hatte, lief spöttisch lachend davon.

Um diese Zeit faßten seine Eltern den Beschluß, ihn, obwohl er zum pflichtmäßigen Schulbesuch noch ein Jahr Zeit hatte, in eine Vorbereitungsklasse zu schicken, die ein alter Lehrer namens Herschkamm leitete. Herr Ratgeber, der große Stücke auf Engelharts Begabung hielt und große Erwartungen von seiner Zukunft hegte, war ungeduldig, ihn in den Kreis des Lebens eintreten, von der Quelle des Wissens trinken zu sehen. Er dachte an seine eigne entbehrungs- und mühevolle Jugend. Noch in den ersten Jahren seiner Ehe liebte er gehaltvolle Gespräche und gute Bücher und bewahrte eine schwärmerische Achtung für alles, was ihm geistig versagt und durch äußerliche Umstände vorenthalten blieb.

Winning entries could not be determined in this language pair.

There were 5 entries submitted in this pair during the submission phase. Not enough votes were submitted by peers for a winning entry to be determined.

Competition in this pair is now closed.

Entries (5 total) — Expand all entries

Naslednji dan je bila poroka. Med zaobljubo je bilo slišati nevestin jok, izgledalo je, kot bi bila vnaprej slutila svojo žalostno usodo, medtem ko se je ženin, gospod Peter Salomon Curius, samozavestno in z vzvišenim nasmehom oziral okoli sebe. Ni ga bilo bitja na obličju te božje zemlje, ki bi bilo bolj prepričano vase.

Ko je bila poročna ceremonija končana, so Engelharta z drugimi otroci poslali na prosto. To je bil ljubek vrt za hišo, poln jablan in češenj. Da bi pregnal dolgčas, se je ločil od druščine in kot odrasel zamišljeno korakal po celem vrtu sem ter tja. Ne da bi se tega zavedel, se je zgodilo; najmlajša sestrična mu je sledila, se postavila pred njega in ga tiho ošvrknila s temnimi očmi. Čez nekaj časa jo je Engelhart vprašal po imenu, čeprav ga je že kar nekajkrat slišal pa si ga pravzaprav še ni zapomnil. Ime ji je bilo Esmeralda, po ženi strica Michaela iz Dunaja, klicali so jo Esmee. Ta okoliščina je v Engelhartu vzbudila ščemeče ljubosumje in začel je hvalisavo govoriti. Prevzel ga je duh laži, na koncu je nemočno stal pred njo z zablojenim govoričenjem in Esmee, ki ga je do tedaj občudujoče gledala, je posmehljivo odšla.

V tem času so prišli njegovi starši do zaključka, da ga, čeprav je bilo do njegovega obveznega vpisa v osnovno šolo še eno leto časa, pošljejo v pripravljalni razred, ki ga je vodil stari učitelj, po imenu Herschkamm. Svetovalec, ki je visoko cenil Engelhartove sposobnosti in je imel visoka pričakovanja glede njegove prihodnosti, ga je nestrpno želel spustiti v krog življenja in ga videti piti iz izvira znanja. Pri tem je razmišljal o svoji prikrajšani in truda polni mladosti. Še v prvih letih njegovega zakona je ljubil globokoumne pogovore in dobre knjige in ohranil fanatično spoštovanje do vsega, kar mu je bilo duhovno odvzeto in zaradi zunanjih okoliščin prikrajšano.
Entry #16826 — Discuss 0 — Variant: Not specified
andrejc
andrejc
Slovenia
Voting points1st2nd3rd
266 x41 x20
Entry tagging:
  • No "like" tags
Poroka je bila drugi dan. Nevesta je med obredom slišno jokala, kot bi slutila svojo žalostno usodo, medtem ko se je ženin, gospod Peter Salomon Curius, s samozavestnim in porogljivim nasmehom oziral okoli sebe. Razlog je tičal namreč v tem, da na celotni zemeljski obli ni bilo božjega bitja, do katerega ne bi bil gojil občutka večvrednosti.

Ko je bil poročni obed končan, so Engelharta in ostale otroke poslali ven na prosto. Za hišo je bil ljubek vrt, poln jablan in češenj. S potlačeno potrebo, da bi izstopal, se je Engelhart ločil od skupine in se v globinah vrta s pritajeno hojo odraslega sprehajal sem in tja. Kar si je ob tem nezavedno predstavljal, se je zgodilo; sledila mu je najmlajša sestrična, se postavila nasproti njega in ga nemo pobliskavala s svojimi temnimi očmi. Čez nekaj časa jo je Engelhart vprašal po imenu, ki ga je menda že nekajkrat slišal, vendar nikoli prav zares razumel. Ime ji je bilo Esmeralda, po ženi strica Mihaela z Dunaja, klicali pa so jo Esmee. Ta okoliščina je ponovno vzbudila Engelhartov ščemeči občutek ljubosumja, nakar je začel z bahanjem. Jezik laži se mu je povsem zapletel, tako da je na koncu obstal pred njo nemočen v svojem blodnjavem govoričenju, medtem ko je Esmee, ki je začudeno buljila vanj, posmehljivo stekla stran.

V tem času sta se njegova starša odločila, da ga, čeprav je imel do nastopa šolske obveznosti še eno leto časa, vpišeta v pripravljalni razred, ki ga je vodil starejši učitelj Herschkamm. Gospod Ratgeber, ki je imel o Engelhartovi nadarjenosti zelo dobro mnenje in je gojil velika pričakovanje v zvezi z njegovo prihodnostjo, je nestrpno čakal, da ga vidi stopiti v krog življenja, piti iz vodnjaka znanja. Spominjal se je lastne težke mladosti, ki je bila polna pomanjkanja. Še v prvih letih zakona je ljubil bistroumne pogovore in dobre knjige ter ohranjal navdušeno spoštovanje do vsega, kar mu je bilo duhovno onemogočeno in zaradi zunanjih okoliščin nedostopno.
Entry #21527 — Discuss 0 — Variant: Not specified
Voting points1st2nd3rd
122 x41 x22 x1
Entry tagging:
  • No "like" tags
Naslednji dan je bila poroka. Med poročnim obredom je bilo slišati jok neveste in videti je bilo, kot da že v naprej sluti svojo žalostno usodo, ženin, gospod Peter Salomon Curius, pa je med tem z ironičnim nasmehom prav samoljubno pogledoval naokrog. Zadeva je bila pač takšna, da na vsem ljubem božjem svetu ni bilo bitja, nad katerim se ne bi počutil vzvišenega.

Ko se je poročno kosilo končalo, so Engelharta skupaj z drugimi otroci poslali ven. Za hišo je bil ljubek vrt, poln jablan in češnjevih dreves. Z motno željo po izstopanju, se je Engelhart ločil od preostale družbe in se s hojo, ki jo je posnemal po odraslih, prestopal v notranjosti vrta sem in tja. In to, kar si je podzavestno domislil, se je resnično zgodilo; najmlajša sestrična mu je sledila, mu stopila nasproti in se molče s temnim pogledom srepo zastrmela vanj. Čez nekaj časa jo je Engelhart vprašal po imenu, ki ga je gotovo že nekajkrat kajpada slišal, vendar si ga dejansko še ni zapomnil. Ime ji je bilo Esmeralda, po ženi strica Michaela z Dunaja in klicali so jo Esmee. Ta okoliščina je pri Engelhartu na novo prebudila njegovo mrzlično ljubosumje in pričel je s svojimi nastopaškimi govori. Duh laži ga je povsem prevzel in na koncu je stal nemočen nasproti svojega ponorelega govoričenja in Esmee, ki je presenečeno strmela vanj, je z ironičnim nasmehom oddrvela stran.

Enkrat v tistem obdobju so se njegovi starši odločili, da ga bodo kljub temu, da bo komaj čez eno leto dopolnil primerno starost za šolo, poslali v pripravljalni razred starejšega učitelja po imenu Herschkamm. Gospod Ratgeber, ki je imel zelo visoko mnenje o nadarjenosti Engelharta in je do njegove prihodnosti gojil velika pričakovanja, je bil nestrpen pri čakanju na to, da bi ga ugledal vstopiti v življenjski krog in piti iz izvira znanja. Razmišljal je o svoji lastni mladosti, polni odrekanj in naporov. Še v prvi letih svoje zakonske zveze je ljubil plodne pogovore in dobre knjige in ohranil je zasanjano spoštovanje do vsega, kar mu je duhovno ostalo neizpolnjeno in za kar je bil zaradi zunanjih okoliščin prikrajšan.
Entry #18745 — Discuss 0 — Variant: Not specified
Voting points1st2nd3rd
803 x22 x1
Entry tagging:
  • No "like" tags
Naslednji dan je bila poroka. Med poročni obred boste lahko slišali neveste krik, zdelo, da je sum pred njeno žalostno usodo, ker je ženin, gospod Peter Salomon Curius, samozavestni in nasmejani zaničljivo se pogledal.Stvar je bila, da ni bilo bitje na božji zemlji, da ne bi počutil boljše.

Ko je bila poroka konec, je Engelhart poslal z drugimi otroki zunaj. To je bil lep vrt za hišo, poln jabolk in češenj. V dolgočasno, da bi pritegnila pozornost Engelhart, ki ga izloči družbe, in hodil v hoje pri odraslih abgelauschten dnu vrta naprej in nazaj. Kaj bi mu gibala nezavedni proces se dogaja;najmlajši bratranec mu sledili, se obrnil k njemu in mu zasvetil tiho s temnimi očmi. Čez nekaj časa Engelhart prosil za njihovo ime, mora slišal nekajkrat, a je v resnici ne razumejo. Njeno ime je bilo Esmeralda, po ženo svojega strica Michaela na Dunaju, in je bila imenovana Esmee. Ta okoliščina vzbudila novo Engelharts mravljinčenje ljubosumje, in začel voditi bahanje govore.Leži Duh prišel na njega, in na koncu je dobil halucinacijsko polno pogovora nemočni in Esmee, ki je bil strmel vanj začudeno pobegnil smejati posmehljivo.

V tem času zasnovali njegovi starši odločbo z njim, čeprav se je moral vestna šolo eno leto poslati v pripravljalni razred, ki je vodil starega učitelja z imenom Herschkamm. G. svetovalec, ki zelo na Engelharts potekala talent in velika pričakovanja zabavali njegove prihodnosti, je bil nestrpen, da mu vstop v krog življenja, piti iz vodnjaka znanja videti. Mislil je na svojih entbehrungs in težavno mladino. Tudi v prvih letih svojega zakona je ljubil mesnat pogovorov in dobrih knjig in vzdržuje fanatični spoštovanje vsem, ki so ostale psihično zanikal in ga odvede zunanjih okoliščin do njega.
Entry #17599 — Discuss 0 — Variant: Not specified
Voting points1st2nd3rd
0000
Entry tagging:
  • No "like" tags
Drugega dne je bila poroka. Med obredom je bilo slišati nevesto kako joka. Zdelo se je kot da je slutila svojo žalostno usodo, medtem pa se je ženin, gospod Peter Salomon Curius, samozavestno in posmehljivo oziral okoli sebe. Bilo je namreč tako, da na Zemlji ni bilo bitja kateremu se ne bi bil počutil nadrejenega.

Ko se je poročna pojedina končala so Engelharta skupaj z ostalimi otroki poslali ven. Za hišo je bil ljubek vrt, poln jablan in češnjevih dreves. V otopeli potrebi, da bi bil opažen se je Engelhart odcepil od družbe in se v notranjosti vrta sprehajal gor in dol v načinu, ki ga je prevzel od starejših. Kar si je pri tem nezavedno zamišljal se je zgodilo. Najmlajša sestrična mu je sledila, se mu postavila nasproti in ga molče poblisknila s temnimi očmi. Čez nekaj časa jo je Engelhart vprašal za ime katerega je najbrž slišal že nekajkrat, ga pa nikoli ni zares razumel. Imenovala se je Esmeralda, kot žena strica Michaela na Dunaju in klicali so je Esmee. To dejstvo je vnovič prebudilo Engelhartovo strašansko zavist in začel je govoričiti kot napihnjen pomembnež. Vrvež laži ga je tako obsedel, da se je na koncu lahko le nemočno soočil z lastnimi blodnjami in Esmee, ki se je od začudenja zazrla vanj je zbežala v zaničujočem smehu.

V tem času so njegovi starši sklenili, da ga, kljub temu da je do obveznega šolanja imel še leto časa, pošljejo v pripravljalni razred katerega je vodil stari učitelj z imenom Herschkamm. Gospod Ratgeber, ki je dal dosti na Engelhartovo nadarjenost in gojil velika pričakovanja glede njegove prihodnosti, je komaj čakal, da ga vidi vstopiti v krog življenja, piti z izvira znanja. Spomnil se je na lastno mladost polno odrekanja in naporov. Še v prvih letih svojega zakona je ljubil globoke pogovore in dobre knjige in ohranjal navdušeno spoštovanje za vse, kar mu je bilo duhovno odrečeno in zaradi zunanjih okoliščin nedostopno.
Entry #18580 — Discuss 0 — Variant: Not specified
Voting points1st2nd3rd
0000
Entry tagging:
  • No "like" tags